Kriza je v veliki meri samo posledica nerazumevanja našega bivanja. Nihče ni neposredno kriv in naravni proces je, da se morajo stvari uravnovesiti.
Neizpodbitno dejstvo je, da veliko zaposlenih ne deluje v skladu s svojimi željami in potenciali. Zdaj v času zaostrenih gospodarskih razmer se ta neskladja vedno bolj kažejo v odnosih in posledično tudi na samih poslovnih rezultatih. Neredko se vodilni, pa tudi sodelavci, bolj posvečajo iskanju napak kot razvoju posameznikovih potencialov in zadovoljstvu ob rezultatih dela.
V zadnjem obdobju je število med nezaposlenimi vse več mladih z diplomami, dokončano izobrazbo, ki ne morejo dobiti ustrezne zaposlitve. Po drugi strani pa mojstri v nekaterih storitvenih poklicih skoraj ne dobijo mladih delavcev, neredko se zgodi, da izkušeni, starejši strokovnjaki nimajo komu prenesti svojega znanja, tako, da nekatere dejavnosti že skoraj izumirajo.
Žal vzgoja in šolski sistem ter vodenje temeljijo na vcepljanju idej o večji vrednosti stopenj dosežene izobrazbe, kot pa vrednosti resničnega znanja in izpolnjevanju samega sebe in svojih potencialov. Vse več mladih teži k čim lažjemu doseganju višjih akademskih naslovov, pri tem pa zanemarjajo možnosti zaposlitve, svoje talente in potenciale, v končni fazi pa s tem tudi zanemarjajo zadovoljstvo z delom, ki ga ali ga bodo opravljali.
Številne zdravstvene težave se povezujejo tudi s psihosocialnimi tveganji, ki so jim v delovnem okolju izpostavljeni zaposleni.
Da stres škoduje zdravju to vemo vsi, da pa stres pogosto izvira iz naše notranjosti in si ga ustvarimo sami, pa žal ni več tako splošno znano.
Zgrešena miselnost
Delo je izgubilo svoj smisel in v njem je premalo naše strasti. Zato nas vse več išče globlji smisel v delu, tisti, ki si upajo, gredo naprej, za tiste, ki si prvega koraka ne drznejo narediti, pa delo postaja vsak dan napornejše in jih na koncu pripelje do notranje stiske in bolezni.
Kriza je v veliki meri samo posledica nerazumevanja našega bivanja. Nihče ni neposredno kriv in naravni proces je, da se morajo stvari uravnovesiti. Vedno so nam govorili kaj moramo postati, da bomo nekaj postali. Zaradi tega prihaja do konfliktov, ker mislimo, da moramo nekaj biti, da smo vredni.
Kje se je vse začelo?
Funkcija, ki je bila posameznikom dana že z rojstvom, se je kasneje začela opredeljevati, kdo ali kaj naj bi bili v očeh drugih, kot tudi v svojih lastnih očeh. Funkcija je postala vloga, vendar je kot takšne niso prepoznavali: predstavljala je to, kar je posameznik bil ali si je mislil, da je. Z drugimi besedami, nehajmo iskati sebe v opredelitvah. Nehajmo iskati svojo identiteto v nazivih?
Različni ljudje, opravljajo različna dela. Drugače ne more biti. Kar je dejansko pomembno je zavedanje koristnosti vašega dela za drugega človeka. Večina ljudi pa sebe zamenja za funkcijo, za vlogo, ki jo opravlja. Na primer, ko obiščete nekatere zdravnike, ki so se povsem poistovetili z vlogo, zanje ne boste človeško bitje, ampak pacient ali diagnoza.
Čeprav so družbene strukture v sodobnem svetu manj toge kakor v starih kulturah, še vedno obstajajo mnoge v naprej določene funkcije ali vloge, s katerimi se ljudje zlahka poistovetijo in postanejo del tega. Zaradi tega postanejo odnosi nepristni, razčlovečeni, odtujeni. Vnaprej določene vloge vam lahko nudijo nekakšno uteho v občutku identitete, toda na koncu se v njih izgubite. Funkcije, ki jih ljudje opravljajo v hierarhičnih organizacijah, kot so vojska, cerkev, vladna ustanova ali velika korporacija, se kar same ponujajo kot vloge, s katerimi naj bi se poistovetili.
Ko se izgubite v vlogi, ni več mogoče ohranjati pristnih medčloveških odnosov.
Bolj, ko se ljudje poistovetijo z vlogo, bolj nepristni postanejo njihovi odnosi. Ne gre za odnos med vami in drugim, ampak med tem, kar vi mislite, da ste, in tem, kar mislite, da je drugi in obratno. Um sogovornika je verjetno storil enako, torej je odnos v domeni ega med dvema osebama v resnici odnos med štirimi ustvarjenimi identitetami, ki so na koncu izmišljene. Ni čudno, da je v odnosih toliko sporov. Ne vem več kdo sem. Samo vem, da tega ne želim več!
Posledica zgrešene miselnosti
V današnjem, širšem družbenem sistemu zaradi zgrešene miselnosti ali napačnega razumevanja so:
- Mladi se zaradi iluzije o boljših zaslužkih, lažjem delu in celo večvrednosti nekaterih poklicev, odločajo za »modni« strokovni študij, ki jim kasneje ne izpolni pričakovanj.
- Vsako leto skoraj tretjina študentov, ki dokončajo študij, ne dobi primerne zaposlitve.
- Po raziskavi sodeč imamo v podjetjih: 30% angažiranih, 50% pasivnih in 20% aktivno neangažiranih zaposlenih.
Angažirani zaposleni so tisti, ki delujejo v skladu s svojimi potenciali, poznajo smisel v svojem delovanju in so usklajeni z vizijo in poslanstvom podjetja oziroma organizacije v kateri delujejo. So samo iniciativni in inovacijski v svojem delu.
Pasivni zaposleni so tisti, ki niso usklajeni s vizijo in poslanstvom podjetja. V podjetju delujejo zgolj zaradi potreb preživetja in naredijo samo toliko kot jim je dodeljeno.
Aktivno neangažirani zaposleni so tisti, ki že temperamentno niso na pravem delovnem mestu in so se odločili za poklic na osnovi sugestij drugih in pri tem imajo veliko notranjih konfliktov, ki se kažejo tudi na zunaj, predvsem v slabih odnosih s sodelavci.
Ljudje , ki ne delujejo v skladu s svojim poslanstvom imajo zelo slabo samopodobo. Poslužujejo se različnih stvari, da si dvigajo samopodobo, vendar kljub temu čutijo še vedno stres v sebi. Če se nekdo posveča samo samemu sebi in ne dela za družbeno dobro, trpi posledice notranjih interesov, saj kadar osebni interesi prevladajo nad interesi družbe, to ni pot v razvoj celotne družbe, ampak našega razvoja na našem mikro nivoju in posledica tega je osebna in globalna kriza. Svet je ustvarjen tako, da vse, kar v njem obstaja, podpira nekaj drugega in se združuje v funkcionalno celoto, ki nato služi svojim sestavnim delom. Vsak posameznik je pomemben člen tega organiziranega ekosistema.
Nova miselnost
Smo to kar smo in take nas naše okolje potrebuje! Ko ljudje delujemo v skladu s svojim poslanstvom, ko delujemo v organizaciji, ki podpira našo vizijo, imamo notranjo motivacijo, smo odgovorni in samoiniciativni. Takrat ne potrebujemo kontrole in prisile za delovanje, ki je tako značilna za današnjo poslovno okolje. Razumeti moramo namen bivanja, in odgovornost vsakega posameznika je, da rešuje probleme s svojimi znanji, izkušnjami in idejami v okolju, kjer deluje.
Drugo zelo pomembno izhodišče je, da je različnost med ljudmi potrebna in da se ljudje z različnimi talenti lahko dopolnjujejo in koristno sodelujejo. Spoznati moramo pomen razlik med posamezniki, kako ravno zaradi razlik lahko učinkovito sodelujemo in izpolnjujemo različne naloge. Pestrost naših sposobnosti in talentov omogoča učinkovito delitev dela in hkrati dopolnjevanje. Razlike so, če jih znamo pravilno vrednotiti in izkoristiti, koristne in nam omogočajo, da lažje in bolje uresničujemo cilje.
Potrebno je doseči razumevanje, da smo ljudje del organizirane narave in družbe in da je najpomembneje, da s svojim prispevkom prispevamo k razvoju družbe. Pomembno je, da se zavemo pomena vložka vsakega posameznika. Vsak človek želi biti vreden, spoštovan, koristen in del nečesa. Razumevanje naravnih zakonitosti in prevzemanje odgovornosti, da smo del sistema je podlaga za notranjo motivacijo.
Prav zavedanje pomena kakovostnega prispevka vsakega posameznika je lahko izhodišče za izboljševanje samopodobe in spoštovanja do sebe in tudi do vseh drugih, ki po svojih močeh in sposobnostih »gradijo« celoto. Posamezniki morajo svojo poklicno delovanje usmerjati v dobro vseh, truditi se morajo z izboljševanje svojih dosežkov, pri tem pa se morajo zavedati tudi drugih in ne smejo delovati v njihovo škodo. Ko bomo sprejeli sebe take kot smo in si upali živeti otroške sanje, ki so nam povedale, katero je naše poslanstvo, kje je naše mesto v tem organiziranem ekosistemu bomo usklajeni s sabo in okolico. . Ko smo usklajeni sami s seboj, ko je naša integriteta zgrajena so naša čustva pozitivna: delujemo z željo po koristnosti, iz ljubezni, sočutja, zaupanja in temelji na razvoju iz veselja in otroške iskrenosti.
Z novo miselnostjo – tako, ki bo ljudem dovolila sprejeti odgovornost, vzbudila pripravljenost na sodelovanje in osredotočenost na svojo vlogo v korist družbe, bomo postavili prave temelje za zdravo in ne odtujeno družbo.
Naša vizija in poslanstvo
Naša vizija je vsakemu človeku omogočiti, da izrazi svoj potencial v svoji polni moči.
Da bi resnično lahko izrabili danosti, ki so v nas samih, v vseh ljudeh, in s tem odpravili inflacijo nekaterih poklicev, nepotešenost in nezadovoljstvo pa tudi apatijo pri delu, verjamemo, da je treba začeti spreminjati miselnost ljudi na vseh ravneh – že v otroštvu, pri starših kot najpomembnejših socializatorjih, pri vzgojiteljih in kasneje tudi pri vodilnih v podjetjih in tudi družbi na splošno.
Z novo miselnostjo, z novim vrednotenjem različnosti in spodbujanjem razvoja posameznikov, lahko izboljšamo delovanje podjetij in s tem tudi celotne družbe.
Novo miselnost bomo osveščali na vseh nivojih družbe:
- starši in učitelji
- otroci, dijaki, študentje
- delodajalci
- vladne inštitucije …
Naše poslanstvo je, da ustvarimo varno in ustvarjalno okolje za prihodnje generacije, kjer vsak posameznik šteje kot pomemben člen organiziranega naravnega ekosistema. Otrokom v zgodnjem obdobju tako starši kot učitelji, podajo sporočilo, da imajo posebne danosti, da so si različni z namenom, da se dopolnjujejo in sodelujejo.
V vmesnem obdobju želimo, da se HR oddelki povežejo, da kot mame poskrbijo za otroke, da se izmenjujejo kader, ki je poklicno bolj primeren za drugo dejavnost. Naprimer prodajni svetovalec prodaja vozila Volvo, zasebno pa vozi BMW do katerega goji strast. V tem primeru se HR oddelek poveže in priporoča zaposlenega drugemu podjetju s katerim je bolj skladen.
PREDSTAVITEV POVEZOVALNEGA PROJEKTA
Slovenija je majhna država z samo 2 mio prebivalcev. Smo samo eno predmestje velemesta in v tem je naša prednost, da se lahko povežemo v skupni projekt, ki bo omogočil vsem prebivalcem, da skupaj ustvarjamo boljšo prihodnost za naše zanamce.
Ker gre za obsežen in zahteven projekt, želimo delovati celovito, na več ravneh in področjih. V svoje delovanje tako skušamo vključiti kar največ podjetij, organizacij, izobraževalnih inštitucij, ministrstva in strokovnjake iz različnih področjih.
Vzgoja in šolstvo imata pomembno vlogo v začetnem obdobju in prav tu se mora pričeti z socialno, čustveno in demokratično osveščenimi starši in učitelji.
»UZRIMO SE V SEBE IN OKOLI SEBE«
Vsa podjetja, ki zaposlujejo, organizacije, uprava, ministrstva v smislu s čim so koristni v okolju, kaj je njihova dodana vrednost, kako lahko pomagajo drugim ljudem, podjetjem oz. okolju.
Cilj je, da se na novo ovrednotijo z odgovorom na vprašanje s čim so koristni v okolju kjer delujejo. Zaposleni bodo vedeli za vizijo in poslanstvo podjetij in tako se bodo lahko identificirali kot del organizacije. Prav tako bodo mladi, ki iščejo zaposlitev, vedeli ali se njihovo poslanstvo sklada s poslanstvom podjetja.
V projekt se povežejo izobraževalne ustanove – poklicne in splošne srednje šole, zasebne visokošolske ustanove, fakultete vseh univerz, svetovalne službe in zavodi.
Računamo tudi na družbena gibanja, ki se s pripravo posameznika ukvarjajo v širšem družbenem kontekstu.
PRIČAKOVANI UČINKI
Rezultati našega dela bodo pokazali:
- Spoštovanje individualne različnosti,
- Zavedanje izredne pomembnosti medsebojnega sodelovanja in delovanja v kolektivnem duhu,
- Graditev integritete,
- Spodbujanje inovacij.
- Skozi različne načine in poti želimo vsakemu posamezniku odpreti oči, da je pomemben člen družbe, ki s svojo POKLIC-anostjo pomembno prispeva k svoji osebni in širši družbeni blaginji.
Kratkoročni pričakovani učinki so:
- Večje zadovoljstvo na delovnem mestu,
- Večje zadovoljstvo v družinah,
- Večje zadovoljstvo in motivacija otrok v šolah.
In dolgoročni – 9 let:
- Celostna podpora eni generaciji otrok in staršev pri novem načinu razmišljanja,
- Vsak opravlja delo, za katerega je poklican in ga veseli,
- Zaradi tega je uspešnejši ,
- Gospodarstvo je uspešnejše z motiviranimi posamezniki,
- Srečnejša družba,
- S tem projektom se bodo odprla nova delovna mesta.
Da bo lahko vsak človek na pravem mestu, kjer bo lahko najbolje razvijal svoj potencial se bodo osnovne dejavnosti, ki jih človek potrebuje za bivanje povezala in sodelovala med seboj.
Osnovni cilj programa DELETE je spoznati svojo POKLICanost in v sebi prebuditi ustvarjalnost.
Z samoopazovanjem odkrijemo svoje talente in tako najdemo notranjo motivacijo za delovanje v okolju. Skozi proces krepimo čustveno inteligenco, kar nas pripelje do notranje varnosti, pri čemur zaupamo samemu sebi, da bomo sposobni obvladati v življenju vse situacije. To je edina trajna varnost, ki jo ne moremo dobiti ne v religiji in ne v materialnih dobrinah.
Florence Maria Bratuž, www.vinkom.si