Zaposleni ima dovolj in v službi tako ne more več delati naprej in se slabo počuti, ker ga vodja ustrahuje ter zmerja. Boji sem mu pogledati naravnost v obraz in svoja čustva jeze, razdraženosti in ponižanja potlači, saj se počuti preveč ranljivo. Boji se, da bi odreagiral prehitro in bi lahko tvegal izgubo službe. Njegov izraz na obrazu ostane resen in brez posebnosti, tako da ne daje občutka, da bi se z njim kaj dogajalo.
Sčasoma njegova čustva vendarle privrejo na dan, točneje na površino njegovega telesa – in sicer v obliki »razdražljivih« in »vnetih« rdečih kožnih izpuščajev. ( angleško rash ima dva pomena; 1. Prenagljeno; 2.kožni izpuščaj)
Ker nima toliko poguma, da bi mu povedal kar mu gre, kaj šele, da bi mu eno primazal, čeprav ga ima da bi to storil, se na njegovem obrazu, rokah in na hrbtnih straneh dlani pojavijo izpuščaji. Ker ga nenehno srbijo, se praska in tako draži kožo, dokler se ne pojavijo mehurčki in ne začne krvaveti. Praskanje mu prinese nekaj zadovoljstva, saj s tem , ne da bi se sam tega zavedal sprosti mržnjo (bad blood), dobesedno slabo kri do svojega šefa, ki se je kuhala v njemu.
Toda njegov občutek zadrege in sramu, ker nima toliko poguma, da bi se soočil in razčistil s svojim šefom, se umakne pred občutkom zadrege in sramu zaradi samih izpuščajev. Zato gre k zdravniku. Toda zdravniku ne pride niti na kraj pameti, da bi ga povprašal o njegovem življenju, kar bi pomembno vplivalo na postavitev njegove diagnoze, zato ne ve za metaforičen pomen njegovih »vnetnih-jeznih izpuščajev.« Zdravnika, ki je sprejel konvencionalni medicinski pristop, zanima edinole to, da diagnosticira izpuščaje kot neko obliko kožne motnje in to pozdravi po predpisanih postopkih, zato mu predpiše mazilo, ki vsebuje kortizon.
Težava je v tem, da zaposleni postane odvisen od tega mazila, ki je daleč od tega, da bi mu pomagalo postati čustveno zrel in opolnomočen in, da bi dobil bolj »debelo kožo«. Stranski učinek čustvenega konflikta je bil, da se mu je sama kožna površina v resnici začela tanjšati, tako da postane še bolj ranljiva in občutljiva zaradi ran in krvavenja.
Nazadnje pride do točke, ko se mora odločiti: ali bo povedal vodji v obraz, kar mu gre, čeprav bo s tem tvegal izgubo službe, ali pa bo prostovoljno dal odpoved in si poiskal drugo službo.
Drugi zaposleni, ki se zna soočati s čustvenimi konflikti, ker je šel skozi program DELETE za čustveno opolnomočenje, pa si dovoli polno občutiti čustva jeze, ranljivosti, sramu in ponižanja, ki jih doživlja v službi. To pomeni, da si dovoli popolnoma občutiti ta čustva v svojem telesu kot celoti, da jih ne zadržuje v sebi in se ne boji, da bi se prenagljeno odzval zaradi svojih čustev. Dovoli si biti jezen, raje kot da bi se razjezil. Poleg tega nikoli ne pozabi, da čisto zavedanje čustva, četudi je močno, ni samo po sebi čustvo ali impulz, temveč sprožilec na njegovo nezavedno rano iz rane mladosti.
Ko pusti sebi, da občuti jezo in da je jezen, se počuti manj ranljivo v odnosu do svojega šefa, ki ga ustrahuje in zmerja. Jeza zaposlenega se transformira v odločnost in v zavedanje ustrahovanja, ki mu omogoči videti ustrahovanje takšno kot v resnici je – kot izraz globoke negotovosti in ranljivosti samega vodja. Istočasno, ko zaposleni nosi svojo jezo in jo tudi popolnoma občuti v svojem telesu, se ta jeza spremeni v občutek drugega jaza znotraj njega, jaza, ki je dovolj močan, da se sooči in razčisti s svojim vodjem– ali s komerkoli drugim-mirno, brez sovraštva, vendar vseeno čvrsto in odločno.
Z občutkom tega novega jaza v njegovi telesni govorici/energiji in v tonu glasu se zaposleni počuti čedalje manj ranljiv v odnosu do svojega vodja. Še več začne se zavedati ranljivosti vodja, ki se skriva za svojim ustrahovanjem.
Ko vodja to zazna, pride začuda do spoznanja, da bo odslej težje obdržal ustrahovalni odnos do zaposlenega, kot ga je imel doslej. Zdaj se položaj obrne in je vodja tisti, ki se zaveda, da občuti negotov, ranljiv jaz, ki se skriva za njegovo jezo. V začetku se boji tega jaza in se dodatno okrepi ustrahovanje in zmerjanje zaposlenega, vendar na to vidi, da se zaposleni na njegovo ustrahovanje odziva mirno, odločno in čvrsto. Ker vodja zaposlenega ne razdraži do te mere, da bi se razjezil, mu zato ne more dati odpovedi. Glede na to, da ta zaposleni utelesi oz. uživoti svojo jezo skozi novo notranje držo, telo ne bo »somatiziralo« te jeze skozi vnete rdeče izpuščaje na obrazu in drugod po telesu, niti se ji ni bo treba bati odpovedi.
Tovrsten čustveni konflikt, kjer je prisoten nezaveden primarni strah pred poškodbo, rano, prasko, opeklino, samoobrambo, zaščito vrste, se lahko izraža s strahom pred fizično ali čustveno ogroženostjo, zbadanjem, trpinčenjem, napadom, zaradi česar se čutimo izpostavljene resnim ranam in poškodbam. Organi, ki somatizirajo ta konflikt so lahko še: Usnjica kože (pigmentni tumor ali melanom in brez pigmentni tumor ali herpes zoster, pasovec),lojnice, znojnice, mlečne žleze, trebušna mrena, mala in velika peča, popljučnica, osrčnik, možganska mrena, mielinska ovojnica – multipla skleroza.
Dobro je vedeti, da vsak čustveni konflikt, vpliva na naše telo. S tlačenjem čustev, kar je postalo običajno v našem svetu, je posledično vedno več bolezni. V poslovnem okolju je izgorelost postala že bolezen 21. stoletja, prav tako povišan pritisk, srčno žilne bolezni, povišan holesterol….
Z razvojem čustvenih in socialnih kompetenc skozi Osebnostni fitnes – program delete – Vinkom.si, se čustveno opolnomočite, uredite odnose in (p)ostanete, zdravi, srečni in uspešni.
Imejte se radi in se odločite, da se boste naučili pravilno menedžirati najprej svoja čustva. Kot čustveno inspiracijska voditeljica vam pomagam razumeti, se zavedati in transformirati vaša čustva, konfliktne odnose in bolezni. Naučim vas procesa, s katerim boste potem dalje samim sebi svoj terapevt in zdravnik.
Odzovite se na klic telesa in me pokličite na št. 030 212 023.
