Ko kurim lončeno peč in v času, ko čakam, da v kurišču lepo zagori, včasih preberem kaj iz časopisa. Včeraj mi je pozornost pritegnil članek Dobri odnosi soustvarjajo finančni uspeh podjetja. Ja itak, si rečem, žal pa se še premalo podjetij oz. lastnikov, tega zaveda.
Bom pa navedla nekaj dejstev iz omenjene raziskave v članku.
- podjetja, ki vlagajo v razvoj svojih zaposlenih imajo nadpovprečno dodano vrednost, ki znaša 51.012 evrov bruto in je tako za dobro četrtino višja od republiškega povprečja ( ki je lani v Sloveniji znašala dobrih 40.263 evrov bruto)
- povprečna dodana vrednost na zaposlenega v podjetjih, ki so med 25 odstotki podjetij z najbolje ocenjenim temeljnim odnosom med organizacijo in zaposlenim, pa znaša 66.393 evrov bruto.
- podjetja z visoko ocenjenim temeljnim odnosom med organizacijo in zaposlenim imajo kar 28-krat višji donos na kapital (ROE) in 1,9-krat višjo dodano vrednost od podjetij z nizkim odnosom. ( Donos na kapital je pokazatelj uspešnosti poslovodstva pri povečevanju vrednosti družbe za lastnike.)
V podjetjih z najvišje ocenjeno dimenzijo organizacijska kultura in odnosi pa je donos na kapital kar 12,8-krat višji.
KLJUČNI TRG SO ZAPOSLENI
Posledica dobrih odnosov v podjetju je torej finančni uspeh. »Skrb za notranji trg mora biti primarnega pomena. Najprej moramo zgraditi odnos s svojimi zaposlenimi, ker nam prav ti pomagajo graditi odnose s preostalimi trgi. Temelj dobrih odnosov pa je podjetniška miselnost v podjetju.
Najboljši zaposlovalci, ki se izkazujejo kot tržni vodje, svoje pozornosti ne usmerjajo več večinoma v svoje kupce, pač pa predvsem v svoje zaposlene.
Temelj dobrih odnosov pa je podjetniška miselnost v podjetju, kjer se vsak zaposleni obnaša kot podjetnik v svojem podjetju. In zato je tudi merjenje dimenzije čustvena pripadnost podjetju zelo pomembno.
V podjetjih, ki se na trgu vidijo kot tržni vodje (med najboljšimi zaposlovalci je delež tržnih vodij kar 54,9-odstoten), za njimi pa so izzivalci in sledilci, merjena dimenzija osebna rast in razvoj bistveno višje ocenjena kot pri izzivalcih in sledilcih, prav tako ta podjetja v največji meri izvajajo spremembe na področju razvoja in vodenja kadrov.
Poslovno uspešna podjetja torej največ stavijo na svoje zaposlene oziroma notranji trg.
POMEN ODNOSOV V PODJETJU
Čas, ki ga preživimo na delovnem mestu, je praviloma skoraj že daljši od tistega, ki ga preživimo doma, kar pomeni, da so postali naši sodelavci na nek način naša druga družina. Malo drugačna, pa vendar. Mnogo je prepirov, stresa, tudi zamer, vendar tudi trenutkov smeha, prijetnih druženj ter pomoči ob stiskah. Medsebojni odnosi lahko za podjetje in zaposlene pomenijo prihranek ali pa strošek.
Zadovoljstvo kupcev, je sorazmerno z zadovoljstvom zaposlenih!
Kakšne koristi ima podjetje, če najame trenerja MOZ (trenerja medosebnih odnosov)?
Ali bo v smeri izboljšanja odnosov naredilo kaj podjetje ali zaposleni sami, je odvisno od stopnje zavedanja lastnika oz. direktorja. Ko pa se lastnik zaveda, kako odnosi vplivajo na samo poslovanje in končni poslovni uspeh, bo najprej sebe »prečistil« in potem še ostale odnose v svojem podjetju spravil v red. Namreč ta lastnik se zaveda dejstva, da se stroški menjave kadrov giblje najmanj okoli tretjine letne plače novo zaposlenega. Ti stroški so: strošek odpuščanja oz. odhoda delavca, strošek sprejemanja novega delavca, strošek priučitve novega delavca, strošek izguba časa do doseganja polne produktivnosti novega delavca, strošek neizkoriščenosti kapacitet v času prilagajanja novega zaposlenega.
Večina odhodov ni povezanih s prenizko plačo, temveč je povezano z nezadovoljstvom s komunikacijo od zgoraj navzdol, slabo povezanostjo med sodelavci in pomanjkanjem čustvenih kompetenc.
Namreč nekateri zaposleni se počutijo tako ogrožene zaradi konflikta ali jeze drugih, da bi naredili vse, da bi se konfliktu izognili (ljudem ne povemo ali pokažemo kako se zares počutimo, postanemo pasivni, pomirjamo drugo osebo, ji popuščamo, krivimo sebe, se pretvarjamo in delamo nevede, karkoli je potrebno.)
Drugi se morda soočajo s svojimi občutki negotovosti tako, da se zapletejo v konflikte povsod, kjer se pojavijo. Vse svoje interakcije dojemajo v smislu merjenja moči in prevlade nad drugimi. Ljudje s tako navado so običajno agresivni in sovražno nastrojeni ter se običajno ne zavedajo, da jih drugi vidijo kot take. Lahko so zajedljivi, zamerljivi ali brezčutni iz same navade. Posledično običajno pustijo slabe občutke za sabo v drugih ljudeh.
Bistvo medsebojnih odnosov v podjetjih so pogovori med zaposlenimi in vodji ter pravočasno razreševanje težav.
Vodenje je videti lahko, dokler ga opazuješ od daleč in imaš »samo« svoje delo. Takrat se ti zdi, da bi sam znal vse veliko bolje. Natančno vidiš napake, ki jih dela vodja. Vendar se izkaže, da ima mnogo vodij, ki so sicer odlični strokovnjaki na svojem področju, težave z vodenjem predvsem zaradi izzivov, ki jih prinaša delo z ljudmi. Višje kot je delovno mesto po hierarhični lestvici, več je potrebno čustvene inteligence.
Cilj je, da se zaposleni prenehajo ukvarjati s samim seboj, ker s tem izgubljajo dragoceno energijo, ki bi jo morali nameniti poslu, ki ga opravljajo. Kot trenerka MOZ z podjetji sodelujem kot zunanja čustveno neobremenjena sodelavka. To je Employee Relationship Managemnt ali slovensko trener Medosebnih Odnosov Zaposlenih/trener MOZ. Tukaj je več o VinKom metodologiji dela. V kolikor pa želite izvedeti več informacij me osebno kontaktirajte tukaj.
Prisrčen pozdrav,
Florence Maria Bratuž, www.vinkom.si