Ali ste vodja in vas zanima kakšna organizacijska dinamika se odvija med vami in vašimi zaposlenimi?
Čim določi skupina vodjo, se pojavi odnos nadrejenost/podrejenost, ki naj se nanaša le na opravljanje dogovorjenih nalog in se mu ni mogoče izogniti. Nastala hierarhija je dogovorjena ureditev skupine izključno zaradi delitve dela in odgovornosti. Formalna urejenost položajev v skupini pa hote ali nehote izpostavi vodjo kot vplivnega, odgovornega in sposobnega. Postane torej avtoriteta, ki mu pripada nadrejeni položaj, strokovna veljava in moč. Nadrejenost pa sama po sebi sili v podrejenost na drugi strani, pa če to hočemo ali ne. Katerakoli delovna obveznost v še tako demokratičnih in enakopravnih sistemih je vezana na ta odnos.
Težave v odnosih med nadrejenimi in podrejenimi kažejo bodisi na pomanjkanje kakovosti v komuniciranju posameznikov ali skupine, bodisi na občutek ogroženosti določenega člana skupine. Kadar gre za občutek ogroženosti, je v ozadju vprašanje občutka notranje varnosti, ki si ga je nekdo že izoblikoval že v razvojnem obdobju. Ta občutek je vezan na samozavest, na podobo o sebi, samospoštovanju in predvsem na občutek lastne vrednosti. Te težave odpravi čustveni coaching.
Hujše težave nastopijo takrat, ko se nadrejenost sprevrže v gospodovalnost ali nasilnost, ki podrejene sili v ponižnost. Vzroki za težave so lahko na obeh straneh; bodisi, da izrablja vodja svoj položaj in postane samovoljen, gospodovalen in nasilen, bodisi je podrejeni osebnostno premalo pokončen in samozavesten ter se umakne v ponižnost.
Vodja si pač ne bo mogel izboriti prevlade, če bo njegov podrejeni primerno samozavesten. In obratno: demokratično naravnan vodja ne bo dovoli podrejenim klečeplazenja, vdanosti, ponižnosti in prilizovanja.
Dober vodja tudi ve, da je pri vzdrževanju horizontalnih odnosov med člani skupine delovna storilnost največja, saj ni razlogov za izmikanje, bojkotiranje ali za drugo manipuliranje delovnih obveznosti. Nasilen odnos do podrejenih zagotavlja sicer navidezen mir in lažje obvladovanje položaja, a le za kratek čas, saj spodbuja med podrejenimi uporništvo, jezo, sovraštvo in razdiralnost, kar vodi v neizbežne konflikte.
Nek posameznik, se v komunikaciji namenoma ali nehote sam potiska v podrejen položaj, nek drugi pa je do sogovornika nasilen. Kadar to počenja namenoma ali premišljeno, gre za neiskrenost in manipulacijo s sogovornikom, kadar pa počne to nehote, se običajno v ozadju osebnostne motnje oz. obrambno vedenje, nastalo zaradi neustreznega odnosa do nadrejenih v preteklosti ( največkrat že v otroštvu) V obeh primerih je vsebina dogovorov nejasna in meja med obema sogovornikoma izbrisana, ko se ne ve, kdo pije, kdo plača. Če je nadrejeni nasilen, posega v “polje” podrejenega, če se mu seveda pusti…
Za pretirano plašne in neodločene posameznike brez samozavesti in z negativno samopodobo je primeren trening za dvig svoje naravne vrednosti. Ta trening je primeren tudi za zaposlene, ki imajo opraviti z oblastniškimi in nastopaškimi nadrejenimi, ki narobe razumejo svoj položaj.
Pretirano nastopaštvo in prehuda ponižnost povzročata motnje v dinamiki medsebojnih odnosov, ki jih obravnavamo kot zastoj v sporazumevanju. Če je bil eden v otroštvu pod nenehnim pritiskom dominantnih oseb (staršev, vzgojiteljev, vrstnikov), ki mu niso dovoljevale proste izbire, se ni naučil zase sprejemati vzorcev, ki bi mu omogočili svoboden razvoj osebnosti. Ostal je plah in naiven in informacije od zunaj še vedno prevzema v celoti, brez kritične predelave (jih introjicira). Lahko pa so vzroki drugačni: preobčutljivi in plašni posamezniki se dominantnih ljudi bojijo in ta strah rešujejo tako, da se z njimi spojijo oz. zlijejo (konfluenca) in so jim povsem vdani.
Poštenost in medsebojno zaupanje je osnovni pogoj ustvarjalnega sporazumevanja in sodelovanja v skupno korist. Če želimo napraviti nekaj skupno, za vse sprejemljivo, mora biti predvsem skladno in jasno. Poštenost in medsebojno zaupanje pa omogoča le dobronamernost, empatija in medsebojno razumevanje.
Torej za medsebojno sodelovanje so potrebne zdrave in avtentične osebe. V kolikor ste se prepoznali v opisanih primerih je mogoče prišel čas za vas, da se pričnete ceniti ali da se vprašate, če se morda ne cenite preveč.
Zapomnite si to, da pa nihče ni več ali manj vreden od vas. Samo s tem pogledom se lahko naredi resnična sprememba v vas. Kako? Zaupajte mi, da vam pokažem metodo, ki deluje učinkovito in se prijavite na brezplačno pogovorno uro TUKAJ.
Florence Maria Bratuž, www.vinkom.si
