Ljudje bi vse naredili, samo da se izognemo neprijetnim občutkom in bolečini intenzivnih čustev. In potem se lahko dogaja nekaj takega….
»Hej nekdo mi je ukradel kolesa na avtu. Naj bom jezen ali vesel, ker mi niso ukradli celega avta?« V bistvu smo jezni kot ris, v telesu čutimo nakopičeno energijo, vendar jo potlačimo.
Dobro je vedeti, da ko dejanske občutke zatiramo, prenehamo čutiti in začnemo razmišljati, kako bi se morali počutiti.
Opažam, da veliko sedanjih gurujev nagovarja prav to. Ljudje pa jim kod čreda ovac sledi. Fokus na željeno in na dobre občutke je njihov recept. Potem pa nastane težava, ker dobrih občutkov kar ni in ni, če pa so, so pa kratkotrajni in željenih rezultatov ni od nikoder. No saj ti učitelji tudi povedo, da rezultati pridejo takrat, ko se povežemo z univerzalno silo, Bogom, ljubeznijo ….ko postanemo ponižni oz. ko duša prevlada nad prestrašenim egom.
Zaradi zatrtih čustev postanete razdražljivi, nerazumni
In nagnjeni k izbruhom jeze.
Sama verjamem, da tovrstno zatiranje čustev ne bo prineslo dolgoročnih sadov, nasprotno krepi osebni ego. Lahko pridete s tako močno voljo od točke A do točke B, vendar v vas ni tiste igrivosti, radosti, ker se ne »resetirate« . Potrebno je priti nazaj do »tovarniške nastavitve«, zato sama zagovarjam »brušenje sebe« skozi odnose z drugimi ljudmi.
Kaj to pomeni? To pomeni, da vsak dan in to z vsakim človekom opazujem najin odnos. (misli, besede in dejanja) Vsak človek, situacija, ki nas spravi »iz sebe«, je priložnost, da pridemo »k sebi« in počasi »do sebe« in do svojega poklicnega poslanstva. Namreč preobrazba neprijetnih in bolečih čustev nas poveže s samim sabo in svojim pristnim jazom. Namreč, ko prečutimo vsa čustva in le ta transformiramo in dejansko naredimo tudi notranjo preobrazbo, potem smo lahko vedno bolj sočutni, povezani, radostni in zdravi.
Za boljše razumevanje….zatiranje čustev je pravzaprav varnostni mehanizem, ki smo ga razvili z leti. Ko se ne zmoremo soočiti z resnico o svojih čustvih in jo izraziti, se jih naučimo skrivati globoko v sebi in upamo, da bodo izginila. Vendar ne bodo izginila, dokler se ne odločimo, da jih odkrijemo in preobrazimo.
V letih zavračanja in zatiranja čustev vam je prišlo v navado in se morda niti ne zavedate, da to počenete. Naučite se izražati samo tiste občutke, ki vas ne motijo in ogrožajo. Svoja neprijetna čustva pa morda zatirate z raznimi odvisnostmi. Tako si zagotovite varnost in sprejetost. Lastni občutki vam postanejo tuji. Začnete razmišljati o tem, kaj naj bi čutili.
Odkrivanje potlačenih občutkov je bistvenega pomena za zdrav osebnostni razvoj, saj v enaki meri, kot tlačite in skrivate svoje občutke, izgubljate stik s samim seboj in svojimi potrebami. Pomembno je, da se razrešujejo čustveni problemi v sedanjosti. V čustveno inspiracijskem coachingu ne odkrivamo preteklosti z umsko razlago, temveč preko sedanjih občutkov povežemo preteklost s sedanjostjo na energijskem nivoju, kar pripelje do odgovorne čustvene zrelosti.
Ko ste sposobni čutiti in prečutiti vsa čustva pridete do povezave z velikanskimi čustvenimi viri ljubezni, radosti in zaupanja znotraj srca.
Pristno čutenje vseh čustev je ključ do motiviranosti in namere za naprej, da delujete iz sebe in da postanete to kar ste brez mask in da zaživite svoje poklicno poslanstvo.
Zakaj je tako pomembno čustveno zavedanje naših odnosov? Zaradi potlačevanja neprijetnih in bolečih čustev prihaja do konfliktov in posledično so odnosi naporni predvsem s tistimi najbližjimi (partnerji in sodelavci). Povezani smo v čustveno vez, katere se ne zavedamo. Že sama beseda emotion (energy motion) ….pove, da so čustva dejansko energija v gibanju.
Bolj, ko smo povezani z drugim človekom, lažje delimo in doživljamo njegove občutke. Problem pa nastane, ko občutke zatiramo, ker se pojavijo v drugi osebi. Tako nezavedno prelivamo svoja čustva v druge. Če se zavedamo ali ne smo čustveno povezani, zato je tako pomembno, da jih ne tlačimo , ker z narejeno prijaznostjo in tlačenjem nejevolje okrepimo prav to čustvo v drugem. Pri drugih se nam upira tisto, kar smo potlačili v sebi.
Tej čustveni energijski dinamiki se ne moremo izogniti, gre za dinamiko medsebojnega delovanja, ki je del vseh odnosov. Lahko pa sebi in drugim prihranimo nepotrebno tesnobo in bolečino, ko to uporabimo za lasten razvoj čustvenih kompetenc in s tem bolj ljubeče odnose.
Če ne razumete svojih bolečih in neprijetnih čustev ( in se jim po najboljših močeh izogibate, na primer s pomočjo obsojanja, kockanja, uživanja alkohola, kajenja, spolnosti in drugih odvisnosti…) ali ne razumete svojih prijetnih čustev (in jih ne raziskujete, na primer ko domnevate, da jih povzročajo drugi ljudje ali okoliščine) potem ne morete imeti od lastnih čustev nič več koristi, kot jih lahko ima nepismen od časopisa.
Za vsakim bolečim in neprijetnim čustvom se skriva strah, to je prestrašeni del vaše osebnosti, ki izhaja še od otroštva, ko ste bili nemočni in odvisni od skrbnikov. Zdaj smo odrasli ljudje zato:
- Prevzemite odgovornost za svoja čustva, ker to so prestrašeni deli vaše osebnosti.
- Odločite se, da ne boste krivili drugih za tisto kar čutite vi v sebi.
- Notranji procesi naj postanejo pomembnejši od zunanjih okoliščin.
- Stopnja odpora, ki ga občutite, je merilo za to, kako močno tistega, kar se vam zdi, da vidite pri drugem, ne želite prepoznati pri sebi. Če resnično nočete videti nečesa v sebi, potem vam to resnično ne bo všeč pri drugem.
- Odločite se, da ljubosumje, odpor, jezo, strah, potrebo po ustrezanju in občutek upravičenosti, premaganosti, žalosti, nezadostnosti ali nestrpnosti preobrazite v pristno čutenje in ne potlačitev.
S tem se začne proces čustvenega in fizičnega zdravljenja!
Namesto zunanje močni, postajate vedno bolj notranje močni. Gre za pogum, da ohranite zavezanost samemu sebi, da boste izkusili in ozdravili vse prestrašene dele svoje osebnosti, namesto da se jim predajate ali od njih bežite.
- Ta novi pogum ustvarja pristno moč. Stari pogum iz ega/strahu išče zunanjo moč.
- Stari pogum omili bolečino nemoči. Novi pogum jo odpravi.
- Stari pogum vodi do ponosa. Novi pogum vodi do izpolnitve.
Presenetljivo več poguma potrebujete, ko ob bolečih čustvih obrnete pozornost navznoter, izkusite fizična občutja v telesu in da med izkušanjem bolečin jeze, zadrege, ljubosumja, strahu ali odpora… ne delujete ali govorite razdraženo.
S tem procesom prisotnosti izničite podzavestni strah in nemoč in se uskladite s svojim pristnim jazom, s svojo dušo in pravo močjo.
Tako razumevanje in razvijanje čustvenega zavedanja preobrazi vsako boleče čustvo v opomnik, da je dejaven prestrašeni del vaše osebnosti.
Ustvarjanje pristne moči pomeni, da prevzamete oblast nad lastnim življenjem in ne krivite druge za svoje boleče izkušnje. To je pravo sočutje, ki vam odpre srce. Strah pred drugimi nadomesti skrb za druge, ko vidite vire njihove bolečine (prestrašene dele osebnosti).
Če vrtnar ne bo populil plevela, bo ta še naprej uspeval, in če vrtnar ne neguje cvetlic, ne bodo vzcvetele. Orodja, ki so potrebna za puljenje plevela in negovanje cvetlic na vašem vrtu, so čustveno zavedanje, odgovorna izbira, intuicija in zaupanje v univerzalno inteligenco.
