Hiter življenjski tempo ter obilica dela in obveznosti povzročajo stres in izgorelost. Prav tako slabi odnosi v našem telesu sprožajo neprijetne občutke. Zaradi čustvenega stresa plitko dihamo, kar pripelje do energijskih blokad v telesu. To lahko sčasoma občutimo kot bolečine v vratu, križu, ramenih in vedno bolj pogostih glavobolih.
Zelo star del naših možganov (prvič se je pojavil pri plazilcih) deluje kot popoln računalnik: skrbi za dihanje, bitje srca, vzdrževanje temperature in drugo (lahko ga imenujemo kontrolni center za uravnavanje življenjskih funkcij).
Ta del možganov je sestavljen iz dela, ki ureja hitre telesne reakcije ob nevarnosti (mednje sodi reakcija ”boj ali beg”), in dela, ki skrbi za obnovo organizma (to sta simpatični in parasimpatični živčni sistem).
Ko kontrolno mesto za uravnavanje življenjskih funkcij dobi informacijo, da smo v nevarnosti in preko izkušenj oceni, da gre za nevarnost, se sproži reakcija ”boj ali beg”, ki je namenjena reševanju iz nevarnosti.
Sproži se tako, kot da bi roka v možganih pritisnila na rdeč gumb in sporočila telesu, da se mora nemudoma odzvati – sproži se namreč v milisekundah in po sprožitvi je ne moremo ustaviti, ne nadzorovati. Zato je dobro, da jo poznamo in se je ne ustrašimo!
Gre namreč za normalno reakcijo, ki kaže, da se je naše telo sposobno odzvati na nevarnost.
Pa poglejmo, kaj se dogaja z našimi možgani in telesom, ko se znajdemo v stresni situaciji. Verjetno ste že slišali, da je kontrolno mesto za uravnavanje življenjskih funkcij v možganih in da prilagaja srčni utrip, dihanje, presnovo, delovanje ledvic in drugo.
Sestavljata ga dva dela, ki skrbita, da smo v pogonu, kot zahtevajo okoliščine:
- prvi del skrbi za hitre reakcije ob nevarnosti,
- drugi del skrbi za obnovo organizma.
Ko se srečamo s stresno situacijo, naj bo to prepir s partnerjem ali finančna stiska, glavno kontrolno mesto za uravnavanje življenjskih funkcij, ki se nahaja v možganih, dobi sporočilo, da smo v nevarnosti. To informacijo preko živčnega sistema pošlje naprej mišicam in notranjim organom kot opozorilo, naj se pripravijo na ”boj ali beg”.
Reakcija ”boj ali beg” je brezpogojna in zelo hitra, sproži se tako, kot bi naši možgani pritisnili na gumb. Namenjena je reševanju, zaščiti življenja.
Prav je prišla v preteklosti, ko je moral človek bežati pred divjo živaljo. Hkrati se ustavi delovanje drugega dela možganov, ki skrbi za obnovo. Ko se vključi reakcija ”boj ali beg”, le-ta povzroči sprostitev dveh ključnih hormonov – adrenalina in kortizola, ki imata velik vpliv na našo zmožnost in učinkovitost funkcioniranja.
V našem telesu pride do čustvenih, kemičnih in fizioloških sprememb, ki se kažejo:
- v pospešenem bitju srca,
- hitrem, plitvem in nepravilnem dihanju,
- napetih mišicah,
- mrzlih dlaneh in stopalih,
- vznemirjenem želodcu in občutku strahu ali ogroženosti.
Simptomi reakcije na stres se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni (in vztrajajo največ tri tedne). Ker smo si ljudje različni, ne čutimo vsi enakih simptomov.
Ljudje smo zelo prilagodljiva bitja, ki imamo v sebi ogromno moči za soočanje z neugodnimi okoliščinami – narava nas je opremila z mnogo več močmi, kot si lahko predstavljamo. Namen te naše lastnosti je, da zmoremo prenesti zelo hude okoliščine v zelo kratkem času. To lahko posameznika zavede, saj mu vendar gre dobro in zato nadaljuje s svojim početjem. Vendar nismo opremljeni za dolgoročne hude obremenitve brez ustreznega počitka in obnove. V nekaj letih se prilagoditvene sposobnosti zmanjšajo in posameznik se bo prignal v izčrpanost in v izgorelost.
Izgorelost se ne pojavi takoj, za njen nastanek je potreben večletni prekomerni čustveni in telesni napor.
Izčrpanost/izgorelost pomeni, da je posameznik v stanju delne ali popolne čustvene in telesne izčrpanosti in da v vsakodnevnih obremenitvah in zahtevah ni sposoben delovati na učinkovit in ustrezen način.
Za spoprijemanje s stresom in travmo je potrebno ločiti preteklost od sedanjosti in razlikovati, kaj je dejansko mogoče nadzorovati in upravljati ter česa ni.
Demonistična razlaga sveta in življenja je izpostavljala različne načine, s katerimi naj bi ljudje vplivali na vreme, žetev, naravne nezgode in drugo. Še vedno imamo podobno željo, da bi nadzorovali in upravljali zunanje dogodke, druge ljudi. Vendar lahko to pripelje do hudih razočaranj, tesnobe, nezadovoljstva in bolečine.
Edino, kar lahko nadzorujemo in upravljamo, je namreč naša lastna razlaga dogodka, okoliščin oziroma vedenja drugega človeka. Lahko imamo nadzor nad tem, kaj se dogaja v naši glavi, zmoremo in znamo se naučiti in obvladati misli, čustva in vedenje. V to sodi tudi vrsta varovalnih vedenj, ki jih nujno vsi potrebujemo.
Delitev na pozitivna/prijetna in negativna/neprijetna čustva ustvarja vtis, da so negativna čustva nekaj slabega, nekaj, čemur se je treba izogibati in pregnati iz svojega doživljanja.
Poskušajmo pogledati na to delitev na drugačen način, in sicer kot da se čustva razvrščajo med dvema poloma.
Čustva si lahko predstavljamo tudi kot cvetlični vrt, v katerem poleg najrazličnejših rož rastejo tudi kaktusi, trnje in plevel. Vsaka rastlina ima svoje mesto in svojo vlogo v vrtu.
CILJ PROGRAMA (P)OSTANI ZDRAV JE, da:
- spoznate učinkovite načine za obvladovanje svojega stresa,
- se naučite upravljati s svojimi mislimi, razpoloženji in čustvi,
- se znate soočati s fizičnimi, psihičnimi, socialnimi in čustvenimi izzivi,
- se popolnoma sprejemate takšne kakršni ste,
- se zavedate svojih potencialov in morebitnih pomanjkljivosti, ki jih boste znali preseči,
- ugotovite s čim ste koristni drugim in polno zaživite svoje življenje!
»KO STE USKLAJENI S SEBOJ, STE USKLAJENI Z OKOLICO!«
Program DELETE vas po korakih pripelje do vaše notranje moči in motivacije, ki jo potrebujete za izpolnjujoče in zdravo življenje. Razvoj čustvenih kompetenc je v sami osnovi samo zdravljenje in temelji na zelo preprosti, vendar učinkoviti tehniki dihalnih vaj.
Nadzor diha in zavestno dihanje nam omogočata nadzor nad energijo v našem telesu.
Počasni dih umiri naše možgane in nas sprosti, hitro dihanje pa nas poživi. Dih je prvi odziv posameznika ob rojstvu in skozi leta kroji naše življenje, saj je neločljivo povezan z našim fizičnim, psihičnim in čustvenim stanjem. Dihanje je odvisno od tega, kaj čutimo, doživljamo, razmišljamo, opazujemo, okušamo, doživljamo – je indikator posameznikovega stanja in počutja.
Prisrčen pozdrav,
Florence Maria Bratuž
