Vse večji del človeštva trpi zaradi bolezni, katerih vzrok sta nervoza in stres. Najpogostejši znaki, kot so potrtost ali depresija, občutki manjvrednosti, nespečnost, prebavne motnje, srčne stiske, utrujenost brez napornega dela, pretirana nezaupljivost, časovna stiska, pozabljivost, migrena itd., so danes že nekaj vsakdanjega.
Dejstvo je, da je današnji človek razcepljen in duševno neuravnovešen. Naglica sodobnega življenja zahteva od njega vedno več, čemur pa ni več kos. Njegova miselnost se je v boju za čedalje boljši življenjski standard utrudila in pregrela.
Globalno krizo večinoma skušamo reševati na različne načine, vendar gre pri tem več ali manj za kozmetične popravke, menjave oblastnih struktur, kratkoročne rešitve brez prave vizije razvojnih usmeritev.
Ob iskanju rešitev za izhod iz krize najpogosteje pozabljamo na človeka, na osnovno celico vsake družbe in gospodarstva. Človek je zelo prilagodljivo bitje, žal pa smo tudi močno ukalupljeni v tradicionalne miselne vzorce in norme, ki nam s svojo utečenostjo sicer olajšajo delovanje in življenje, vendar pa zaradi svoje togosti ne sledijo spremembam družbenih pogojev. Prav to največkrat pripelje do konflikta pričakovanj in želja.
ČLOVEK JE OSNOVNA CELICA VSAKE DRUŽBE IN GOSPODARSTVA!
Ljudje se podrejajo družbenim zahtevam in normam, pri čemer običajno na stranski tir postavljajo svoje želje in pričakovanja. To spodbuja nezadovoljstvo, ki vodi do apatičnosti, slabe samopodobe, depresij in izgorelosti.
KLIC PO REŠITVI, MIRU, SPROSTITVI JE SLIŠATI POVSOD!
Veliki sistemi se podirajo, v organizacijah in podjetjih je veliko posameznikov, ki so sami sebi namen in ne zadovoljujejo potreb okolja. Tako delujejo v nefunkcionalne namene. Ko ljudje ne živijo svojih potencialov, ko se prilagajajo okolici, ko osebnostno ne rastejo, se počutijo slabo, so zavistni, ljubosumni, jezni nase in na ves svet, delujejo iz strahu, kar pripelje do bolečine in bolezni.
Napačna miselnost in zgrešeno vrednotenje dela in posameznih poklicev sta ena izmed največjih generatorjev sedanje osebne in gospodarske krize.
Dejstvo je, da veliko zaposlenih ne opravlja dela, ki bi si ga želeli ali bi jih zadovoljevalo. To vodi do nezainteresiranosti, apatije zaposlenih in slabih odnosov med njimi, ne nazadnje pa tudi do slabe samopodobe, negativnih čustev in obnašanj v zasebnem življenju posameznikov. Za uspešen razvoj posameznika, podjetij/organizacij, države in doseganje ciljev je potrebna notranja motivacija zaposlenih. Brez te motivacije zaposleni s stagniranjem delajo pač tisto »kar morajo«.
KER SMO SKOZI ČAS POZABILI, ZAKAJ DELAMO TO, KAR DELAMO, STA NASTALI OSEBNA IN GLOBALNA KRIZA.
Če se nekdo posveča samo samemu sebi in ne dela za družbeno dobro, bo trpel posledice notranjih interesov, saj kadar osebni interesi prevladajo nad interesi družbe, to ni pot v razvoj celotne družbe, ampak našega razvoja na našem mikronivoju, posledica česar sta osebna in globalna kriza.
Svet je ustvarjen tako, da vse, kar v njem obstaja, podpira nekaj drugega in se združuje v funkcionalno celoto, ki nato služi svojim sestavnim delom. Vsak posameznik je pomemben člen tega organiziranega ekosistema.
V času, ko že skoraj vsi vemo, da delo več ne zadošča, ko izgubljamo delo, pa ne zato, ker ne bi bili pridni, ampak zato, ker mu zaradi organizacije in razumevanja dela ne moremo dodati bistva. Lahko smo namreč dobri in vešči dela, toda kljub temu ni nujno, da nam bo uspelo. Zaposleni smo dolgoročno motivirani, ko vemo, zakaj delamo in komu koristi naše delo.
Delo je izgubilo svoj smisel in v njem je premalo naše strasti!
Vse več ljudi išče globlji smisel v delu, tisti, ki si upajo, gredo naprej, za tiste, ki si prvega koraka ne drznejo narediti, pa delo postaja vsak dan napornejše.
Osebno sem prepričana, da je obdobje učeče se družbe za nami in da vstopamo v čutečo družbo, ko postaja povezanost z našimi notranjimi centri moči zelo pomembna. Ni dovolj, da imamo delo, z njim moramo biti tudi zadovoljni. Delo mora biti v skladu z našim poslanstvom.
Srečni smo toliko, kolikor vredne se počutimo pri delu, ki ga opravljamo!
Smisel življenja ni v početju in v tem, kaj bi morali postati, temveč v tem, da bi s svojimi znanji, sposobnostmi in izkušnjami bili koristni drugim! Vera vase, občutek koristnosti in zavedanje povezanosti nam olajšajo življenje ter odkrivajo lahkotnost, jasnost, spontano radost, varnost in brezpogojno ljubezen.
Ko začnemo delati v skladu z naravnimi zakoni, ko gremo skozi proces, da ponovno najdemo v sebi strast in radost po ustvarjanju, čutimo vedno več življenjske energije in radosti.
Notranja motivacija, ki temelji na zadovoljstvu (to pomeni, kako ustvarjalnega se človek počuti med delom pri projektu), je najmočnejša in najbolj prevladujoča gonilna sila človeškega delovanja.
Za dvig zadovoljstva in učinkovitosti bo treba začeti delati spremembe prav na kadrovskih področjih. Človeški vir je enak vsem ostalim virom v naravi in prav vsaka stvar v naravi ima svojo funkcijo. Prepričana sem, da bo bolj kot kadarkoli prej treba delati na osebni rasti in se vprašati po svojih talentih, sposobnostih, s katerimi smo koristni drugim.
Ko se bodo ljudje sprejemali take, kot so, ko se bodo cenili ne glede na statusni položaj in bodo znali poslušati svoje želje, in ko bodo avtentični, ne bodo imeli več potrebe po nadvladi, ne bodo se več primerjali z drugimi. Njihova srčnost v povezavi z delom, zadovoljevanjem potreb in želja drugih jih bo notranje bogatila. Ker se bodo cenili, bodo tudi za to primerno ovrednoteni. Samo kakovost dela bo merilo uspešnosti in nagrad.
Ker večji del svojega življenja preživimo na delu, prav naš odnos do dela določa, ali bodo naši dnevi polni navdušenja ali pa bomo nezadovoljni, zdolgočaseni in utrujeni.
Ko enkrat razumemo celoto in pomen svojega dela oziroma prispevka pri tem, sprejmemo odgovornost za razvijanje svojih potencialov in ne obtožujemo drugih za svoj neuspeh. To je vstopnica na poti do osebnega in poslovnega uspeha!
S prevzemanjem odgovornosti za svojo osebno rast in z zavedanjem soodvisnosti s kolektivom se spodbujajo naravno sozvočje, povezanost, harmonija in integriteta, ki so TEMELJ USPEŠNEGA RAZVOJA današnjega časa.
Izkoristite prirojene sposobnosti – delajte tisto, kar znate najbolje.
Srečen človek je srečen zato, ker izkorišča svoj prirojeni talent, dela tisto, kar mu je namenjeno, kar mu njegove naravne sposobnosti najbolje omogočajo. Dela tisto, kar najbolje zna, za druge ljudi.
Človek, ki je povsem prepričan vase in neomajno samozavesten, ki verjame, da izpolnjuje svojo usodo in da je njegovo življenje kljub občasnim težavam v bistvu del večjega načrta, ne bo občutil bolečine čustev, kot so ljubosumje, zavist, jeza, pohlep, žalost, apatija, strah itd.
Vabim vas, da se pridružite projektu in da vDIHnete v svoje življenje smisel, saj si kot človeško bitje zaslužite vse najboljše zase. Vabim vas, da si skozi zavestno zvezno DIHanje skozi NOS uredite odNOSe z ljudmi okoli vas. Ko se boste predali tej tehniki, boste prišli do svoje POKLICanosti in vse, kar boste potrebovali, bo prišlo do vas zaradi vaše vere v organiziran EKOsistem. Vsak človek je pomemben člen in mi vas potrebujemo take, kot ste po naravi – pristni, veseli in z odprtim srcem povezani z vsemi skozi VDIH in IZDIH.
Vsako živo bitje svoje življenje ohranja tako, da koristi DIH, ki je povezan z energijsko nitko, srebrno vrvico z vso naravno univerzalno inteligenco!
To je kakor CVET, katerega celota je lepša od vsote vseh njegovih posameznih delov in ki hkrati stopnjuje lepoto vsakega posameznega cvetnega lista.
