Gospodarsko krizo večinoma skušamo reševati s političnimi rešitvami, vendar gre pri tem več ali manj za kozmetične popravke, menjave oblastnih struktur, kratkoročne rešitve brez prave vizije razvojnih usmeritev. Obstaja tudi vrsta teoretikov, ki prisegajo na družbene spremembe, prestrukturiranje proizvodnje, prilagajanje trgu, … Nekatere od predlaganih sprememb so dolgotrajne, druge zahtevajo veliko fleksibilnost, podrobne analize trga in hitro prilagajanje. Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja so vsaj slednje rešitve zahteven zalogaj in v vseh podjetjih jim enostavno ne sledijo, jih ne zmorejo izpeljati.

Ob iskanju rešitev za izhod iz krize pa politiki, teoretiki in tudi managerji najpogosteje pozabljajo na človeka, na osnovno celico vsake družbe in tudi vsakega gospodarstva. Človek je zelo prilagodljivo bitje, žal pa smo tudi močno ukalupljeni v tradicionalne miselne vzorce in norme, ki nam s svojo utečenostjo sicer olajšajo delovanje in življenje, vendar zaradi svoje togosti ne sledijo spreminjanjem družbenih pogojev. Prav to največkrat pripelje do konflikta pričakovanj in želja. Ljudje se podrejamo družbenim zahtevam in normam pri tem običajno na stranski tir postavljamo svoje želje in pričakovanja. To spodbuja nezadovoljstvo posameznikov, pripelje jih do apatičnosti, slabe samopodobe in do depresij. Ker zadovoljstvo posameznikov pogojuje zadovoljstvo in uspešnost celotnih kolektivov, se to odraža tudi na gospodarski uspešnosti posameznih podjetij. V sedanji materialistično usmerjeni stehnizirani družbi vse prepogosto hitimo za zaslužki, izmuzljivimi plani prodaje, v zadnjem času pa tudi pred rdečimi številkami, spregledamo pa osnovne nosilce in pogoje za učinkovito in dobro gospodarjenje.

Z drugačnim razmišljanjem lahko spremenimo družbo in izboljšamo svet. Ker smo ljudje še vedno naravna bitja, bi morali bolj upoštevati zakone narave, spet bi se morali bolj zgledovati po prirodi, saj je ta že davno pred nami iznašla rešitve, ki učinkovito usmerjajo in poganjajo življenje. V bistvu bi moral vsak posameznik začeti iskati rešitve za izboljšanje življenja in vzroke za težave pri sebi. Ker smo družbena bitja in zelo vpeti v socialna omrežja, je to dostikrat naporno in se temu radi po lažji poti izognemo in krivdo najpogosteje pripisujemo zgolj drugim in družbenim razmeram.

S filozofijo Bodi to kar si (Be You), usmerjamo ljudi, da se zgledujejo po naravi. Tam ima vsaka stvar svoje mesto in vsaka stvar se zgodi z določenim namenom. Ker smo ljudje del narave, se moramo zavedati, da smo tudi sami na tem svetu z določenim namenom. Naša naloga in odgovornost je, da ta namen, svoje poslanstvo, spoznamo. Ko se rodimo, pridemo na svet s številnimi sposobnostmi in talenti, ki se v času našega razvoja spreminjajo in prilagajajo. Zaradi zgrešene miselnosti, umetnega vrednotenja in utečenih kalupov vzgoje in izobraževanja otroci nekatere od teh talentov opuščajo, razvijati pa poskušajo druge, ki naj bi bili bolj cenjeni, pomembnejši.

Kriza je v veliki meri samo posledica nerazumevanja našega bivanja. Nihče ni neposredno kriv in naravni proces je, da se morajo stvari uravnovesiti. Vedno so nam govorili kaj moramo postati, da bomo nekaj. Zaradi tega prihaja do konfliktov, ker mislimo, da moramo nekaj biti, da smo vredni. Smo to kar smo in take nas naše okolje potrebuje! Ko ljudje delujemo v skladu s svojim poslanstvom, ko delujemo v organizaciji, ki podpira našo vizijo, imamo notranjo motivacijo, smo odgovorni in samoiniciativni. Takrat ne potrebujemo kontrole in prisile za delovanje, ki je tako značilna za današnjo poslovno okolje. Razumeti moramo namen bivanja, in odgovornost vsakega posameznika je, da rešuje probleme s svojimi znanji, izkušnjami in idejami v okolju, kjer deluje.

Iz osebnostne in globalne krize bomo prišli le, ko bomo prevzeli odgovornost za svojo osebnostno rast, pozabili na preteklost in z optimizmom zazrli v prihodnost. Prav vsak človek ima nekaj kar lahko »proda«. Ko izhajamo iz te resnice, spoznamo, da se prav s tem dejstvom lahko začne takoj graditi spoštovanje in samopodoba, ki je ključna za zdrav nadaljnji razvoj otroka…. za samospoštovanje, sodelovanje, spoštovanje različnosti.

Drugo zelo pomembno izhodišče je, da je različnost med ljudmi potrebna in da se ljudje z različnimi talenti lahko dopolnjujejo in koristno sodelujejo. Spoznati moramo pomen razlik med posamezniki, kako ravno zaradi razlik lahko učinkovito sodelujemo in izpolnjujemo različne naloge. Pestrost naših sposobnosti in talentov omogoča učinkovito delitev dela in hkrati dopolnjevanje. Razlike so, če jih znamo pravilno vrednotiti in izkoristiti, koristne in nam omogočajo, da lažje in bolje uresničujemo cilje. Vsak posameznik ima svoje poslanstvo in specifične sposobnosti.

Da bi resnično lahko izrabili danosti, ki so v nas samih, v vseh ljudeh, in s tem odpravili inflacijo nekaterih poklicev, nepotešenost in nezadovoljstvo pa tudi apatijo pri delu, je treba začeti spreminjati miselnost ljudi na vseh ravneh – že v otroštvu, pri starših kot najpomembnejših socializatorjih, pri vzgojiteljih in kasneje tudi pri vodilnih v podjetjih in tudi družbi na splošno. Na prvi stopnji je potrebna ustrezna predstavitev poklicev in njihovega pomena otrokom. Različne dejavnosti in poklicne panoge je treba predstavljati tako, da otrokom postane razumljivo katero poslanstvo, kateri problem v okolju »rešujejo« in kako se med seboj dopolnjujejo. Potrebno je doseči razumevanje, da smo ljudje del organizirane narave in družbe in da je najpomembneje, da s svojim prispevkom prispevamo k razvoju družbe. Pomembno je, da se zavemo pomena vložka vsakega posameznika. Vsak človek želi biti vreden, spoštovan, koristen in del nečesa. Razumevanje naravnih zakonitosti in prevzemanje odgovornosti, da smo del sistema je podlaga za notranjo motivacijo. Prav zavedanje pomena kakovostnega prispevka vsakega posameznika je lahko izhodišče za izboljševanje samopodobe in spoštovanja do sebe in tudi do vseh drugih, ki po svojih močeh in sposobnostih »gradijo« celoto.

Posamezniki morajo svojo poklicno delovanje usmerjati v dobro vseh, truditi se morajo z izboljševanje svojih dosežkov, pri tem pa se morajo zavedati tudi drugih in ne smejo delovati v njihovo škodo.

Ko bomo sprejeli sebe take kot smo in si upali živeti otroške sanje, ki so nam povedale, katero je naše poslanstvo, kje je naše mesto v tem organiziranem ekosistemu bomo usklajeni s sabo in okolico.

Ljudje smo radi del nečesa, del velike zgodbe in Slovenija lahko črpa svojo notranjo moč iz imena/korenin, ki so zgodovinsko močne. Vsa ta apatija, tesnoba, jeza, žalost, krivda, sram, ki je sedaj prisotna med državljani se lahko preobrazi z razumevanjem, da negativna čustva izvirajo iz ranjenega notranjega otroka, ker si ni upal in znal izraziti ves svoj potencial in talente. Slovenija ima eno zelo veliko prednost in močno energijo, vendar zaradi zgodovine, zaradi strahu svojih prednikov imajo državljani slabo samopodobo in hlapčevsko naravo. Posamezniki, ki premagajo ta strah, ki ga znajo preobraziti v pogum, moč, vero in ljubezen uspejo na svetovnem nivoju z produktom, inovacijo, intelektulno lastnino in v športu. Torej rešitev je v preobrazbi čustev čim več posameznikov. Državljani sami za sebe povemo, da imamo lastnosti kot so skopost, zavist, ljubosumje, jezo, strah … zaradi teh negativnih čustev zgubljamo ustvarjalno energijo. Stanje je že alarmantno, ker je čutiti med državljani že zelo velika apatije.

Posamezniki/podjetja, ki obvladujejo svoja čustva in se zavedajo s katerimi lastnostmi, znanji so koristni družbi, najdejo notranjo moč in so uspešni na svetovnem nivoju.

Ko smo na dnu, se lahko zelo visoko dvignemo in ker narava išce ravnovesje pomeni, da Slovenija mora vsa ta čustva strahu, jeze, žalosti preobraziti v čustva ljubezni in to nam pove tudi samo ime države Slovenija, kar pomeni, da je tu naš vir moči. Ko delamo stvari iz ljubeznijo, z strastjo, pomeni da delamo dobro. Slovenija ima ogromno naravnih in človeških virov in uspešnost države se meri prav v tem, kako zna te vire prepoznati in ceniti.

REŠITEV je v preprosti zgodbi s katero bi se lahko vsak državljan identificiral in izhajali bi iz svoje osnovne avtentične energije države, ki jo nosimo v imenu Slovenija. To je LOVE, tudi čLOVEk ima LOVE in uspeli, zasLOVEli bomo samo preko LOVE– ljubezni s katero je tudi povezano ime glavnega mesta države LJUBLJANA.

Vsak človek ima osnovno potrebo biti koristen. Vsak človek ima posebne lastnosti, potenciale, ki jih lahko proda na trg. Funkcija države je, da poišče ta potencial, ga poveže in proda za zlato v tujini.

Pri rešitvi izhajam iz Temeljnih Resnic Zakonov Iz Narave. Dejstvo je, da je narava en prečudovit organiziran ekosistem, ki se spreminja glede na prilagoditev sprememb v okolju oz potreb, ki nastajajo. Ker večina ljudi ne mara sprememb, nastane kriza. Lahko rečemo, da pa ljudje ne maramo sprememb, ker ni sistema, ki bi podpiral spremembe. Tukaj se ne bomo zataknili kaj je bilo prej jajce ali kura. Dejstvo je, da vsaka stvar nastane zaradi potrebe drugega.

Pin It on Pinterest