Prejšnji teden sem bila na kosilu z direktorjem velikega podjetja, ki je odgovoren za poprodajo. Dejal mi je: ” Vse se je spremenilo. Stari prijemi palica – korenček ne delujejo več!” Na dopustu se je pogovarjal s prijateljem, tudi direktorjem o tej stvari in priporočal mu je nekaj knjig, ki govorijo o novodobnem vodenju.
Bila sem pozitivno presenečena, saj sem za njega slišala, da je bil res starodobni vodja. Verjamem v njega, ker menedžer, če želi biti dober, mora imeti sposobnost samorefleksije. Namreč zavedal se je, da ni več dovolj, da reče: “Jaz sem šef, zato morate upoštevati moje ukaze!” Prislužena avtoriteta je pomembnejša od pozicijske. Vodje si morajo zaslužiti zaupanje in spoštovanje zaposlenih, in to z zgledom, osebno integriteto in načinom vodenja.
Tako bodo v njem videli vodjo, učitelja, ki mu bodo sledili, in tudi prijatelja. Ta sprememba ni lahka, ker gre za spremembo osebnosti iz “JAZ” na “MI”. Zaradi teh sprememb ima veliko vodij osebnostno krizo, ne čutijo se več močne. Rešitev je delo na sebi. Kdor želi voditi druge mora najprej znati voditi sebe. To pomeni, da si vodja prizna lastne šibkosti, da prizna svoje strahove in da se jih nauči preobraziti v vero in zaupanje … najprej v sebe in svoje delo.
Florence Maria Bratuž, www.vinkom.si
