Opolnomočenje zaposlenih (angl. employee empowerment) je pomemben proces, ki omogoča, da zaposleni sprejemajo avtonomne odločitve in zanje tudi odgovarjajo. Spada med ključne naloge menedžmenta, kar zaposlene posledično spodbuja k večji učinkovitosti pri delu ter jim omogoča prevzemanje odgovornosti za njihovo lastno delo. Na opolnomočenje lahko gledamo iz dveh različnih vidikov: opolnomočenje kot motivacijski dejavnik ter opolnomočenje kot dejavnik medsebojnih odnosov.
Jaz stvari ne razumem hitro, nič ne verjamem takoj, zato jih dolgo študiram, ponotranjim in potem jih skušam čim bolj s preprostimi besedami razložiti.
Pod kaj jaz razumem opolnomočenje? To da sem polna moči, odgovorna in srečna, skratka, ko sem “pr seb”. Kdaj pa nisem opolnomočena? …takrat, ko me situacije spravijo “iz sebe”, ko čustveno odreagiram. Ste našli kakšno povezavo, bolj v smislu občutkov, ne misli?
Ta teden sem prebrala dva članka , v katerem sta avtorja, ki ju pogosto berem, ker sta strokovnjaka na poslovnem področju, pisala take neumnosti glede čustev. Prvi je napisal, da je za čustveno ravnovesje dovolj, če smo v dobri družbi s prijatelji, drugi pa, da so čustva nekaj s čimer se ukvarjajo samo “softiči”.
Vedno kadar pričnem obsojati, se za trenutek ustavim in se vprašam: ” Kako lahko jaz to razumem?” odgovor je prišel … pred leti, ko sem se sama začela ukvarjati s čustvi, je vse kar sem vedela o njih, to da je najlepše čustvo ljubezen in da mene ni nič strah.
Imam prijatelja, ki je “pravi” moški . Ima uspešno podjetje, lep dom, pravo posestvo, ima krasen avto, vikend v hribih, ženo, zdrave otroke, vnuke, ljubico, prijateljico, skratka vse … razen mira v duši, kot sam pravi. Je zelo čustven, vendar izrazi samo jezo, zato je sedaj tudi začel jemati tablete za pritisk. Sprosti se in joče samo, ko poje in pije. Potem pa ponovno masko gor, premalo … oklep gor in gremo dalje.
Mene ni bilo strah, on pa ni bil žalosten …ha ha, daleč od resnice. Namreč, ko se pričnemo dejansko ukvarjati s svojimi čustvi, spoznamo celo paleto občutkov v telesu, katere za njih sploh nismo vedeli, da obstajajo. Počasi se začnemo zavedati, kdaj smo “pr seb” in kdaj smo “iz sebe”. “Pri sebi” nismo toliko časa, dokler še mislimo, da imajo drugi moč nad nami, da nas oni užalostijo ali ustrahujejo.
Če želimo biti močni in srečni, se moramo opolnomočiti, moramo priti “k seb”!
Kaj to pomeni? Kako se lahko tega naučimo? Ali potrebujemo to v poslu?
Čustva so naši veliki učitelji. Lahko nas nasmehnejo, razburijo ali pomirijo. So koristna in dragocena, lahko nas obvarujejo in nam dajo motivacijo. Popravljajo našo smer in nam pomagajo, da pridemo do cilja. Če prisluhnemo njihovim sporočilom, lahko izboljšamo kakovost življenja sebi in drugim. Dobro poznavanje čustev ustvarja notranji mir in večjo notranjo moč, ter prevzem odgovornosti na vseh področjih življenja.
O tem se zadnje čase veliko piše, vendar dokler boste o tem samo brali in brali in hodili na kakšna predavanja, napredka ne bo in vi boste še vedno velikokrat iz sebe ali pa boste, ker mislite, da ni dobro biti jezen ali žalosten, vse potlačili. Kaj se zgodi? To je isto, kot bi napihnjeno žogo želeli poriniti v vodo …. ne gre, nekje bo skočila ven.
Lahko menjate službo, lahko menjate partnerje, lahko menjate kraj bivališča, vendar to ne pomaga kaj dosti, vedno boste dobili točno take partnerje, sodelavce, sosede, ki bodo imeli “ključ”, da vas bodo spravili “iz sebe”, vzeli vam bodo moč!
Nekateri ste si že priznali, da imate težave in ste začeli hoditi k psihoterapevtom. Upam, da niso moški, ker oni se kljub svojim akademskim znanjem, verjetno se še sami niso dotaknili svojih čustev in občutenj v svojem telesu. Lahko, da se motim in ja želim, da se motim.
Lahko hodite na meditacije, jogo, v hribe, se strastno ukvarjate s športom in takrat se počutite odlično in mislite, da je vse ok. Kompas, kako ste se opolnomočili, so odnosi s svojimi najbližjimi in sodelavci, s tistimi, s katerimi ste največ. Ko ste opolnomočeni imate dobre odnose tako doma kot v službi. Zakaj? Zato ker cel dan je nemogoče nositi oklepa, to je pretežko, nekje je potrebno sprostiti pritisk. Nekje počite …
Bistvo, ki sem ga želela povedati z naslovom je, da če želimo imeti zaposlene, ki bodo za posel, ki bodo močni, odgovorni in samoiniciativni, se bodo morali čustveno opolnomočiti, ker le tako bodo ustvarjalno močni. Največja moč je ustvarjalna moč, je sexualna moč, ki ustvari otroka, idejo, projekt, produkt …. ups pa bi že skoraj zašla ….najbolje da kar končam.
Prijazen pozdrav,
Florence Maria Bratuž, www.vinkom.si
